FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE


Učna enota
 OSNOVE KRIMINOLOGIJE S PENOLOGIJO 
https://aips.um.si/PredmetiBP5/UcnaEnotaInfo.asp?Zavod=07&Jezik=&Leto=2018&Nacin=&Predmet=BV41

Šifra učne enote    BV41 2018

Nivo Študijkski program ali njegov del Letnik Semester
1 B300 VARNOST IN POLICIJSKO DELO 2 Zimski

ECTS točke 8

Ure - Predavanja 60
Ure - Vaje 20
Ure - Samostojno delo študenta 160

Nosilci
red. prof. dr. MEŠKO GORAZD

Jeziki predavanj slovenski
Jeziki vaj slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Temeljno znanje osnov sociologije. 
Vsebina
Kriminaliteta in kriminologija -opredelitev kriminologije -predmet kriminologije -zgodovinski razvoj kriminologije -raziskovalne metode v kriminologiji Merjenje kriminalitete -uradna statistika o kriminaliteti -nacionalne (viktimizacijske ) študije o kriminaliteti Klasifikacije kriminoloških teorij Sociološke teorije o kriminaliteti in vzrokih prestopništva -teorije pritiska -nadzorstvene teorije -teorije konflikta in radikalne teorije -teorije kulturne odklonskosti -teorije simboličnega interakcionizma Biološke teorije -dednost in kriminaliteta -konstitucijske teorije -okvare centralnega in avtonomnega živčnega sistema Psihološke teorije Pojavne oblike o kriminaliteti -kategorije kaznivih dejanj -tipologije storilcev kaznivih dejanj -pomen fenomenoloških shem Penologija kot znanost o izvrševanju kazni: pojem, predmet, vsebina, razvoj, dosežki Mednarodni akti in njihov vpliv na razvoj penologije in izvrševanje zaporne kazni Sistemi izvrševanja zaporne kazni v preteklosti in danes Razvoj in dosežki slovenske penologije Namen in zgodovina kaznovanja ter novejša stališča o namenu kaznovanja Povezanost penologije z drugimi znanostmi  
Temeljni literatura in viri
• Meško, G. (2016). Kriminologija. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. • Meško, G. (1997). Družinske vezi na zatožni klopi? Ljubljana: Educy. • Članki iz revij: o Revija za kriminalistiko in kriminologijo; o Varstvoslovje; o Teorija in praksa; o Socialna pedagogika; o Socialno delo. • Raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. • Raziskave Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede UM. • Letna poročila Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. • Brinc, F. (1994). Dosežki in težave penologije v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 45(4), 299-310. • Brinc, F. (1997). Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 48(4), 357-373. • Meško, G., Fields, C. B. in Smole T. (2011). A concise overview of penology and penal practice in Slovenia: the unchanged capacity, new standards, and prison overcrowding. The Prison Journal, 91(4), 398-424.  
Cilji in kompetence
Študente usposobiti, da razumejo najbolj pomembne kriminološke teorije in spoznajo njihovo praktično vrednost ter pridobijo temeljna znanja o penologiji in sistemu ter oblikah izvrševanja kazenskih sankcij. 
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje: Predmet študente seznani s pomembnejšimi teoretičnimi in praktičnimi koncepti kriminologije, v manjšem obsegu pa se seznani tudi z osnovami penologije. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Skozi predavanja, vaje in individualno delo študenti razvijejo veščine, ki so potrebne tako za razumevanje kriminalitete kot tudi za razumevanje položaja obsojencev.  
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, predavanj gostujočih predavateljev, študij primerov, individualnih projektov, skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem. Asistent bo s študenti izvedel vaje in študijske obiske institucij (zapor in policijska postaja). 

Načini ocenjevanja Delež (%)
Pisni izpit 70  
Sodelovanje na vajah 30  
Opombe
Obveznosti študentov: Študent v okviru predmeta sodeluje na predavanjih in vajah in opravi pisni izpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje. Obisk policijske postaje; Obisk zapora.  
[EOP]