FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE


Učna enota
 KRIMINOLOGIJA IN KRIMINALITETNA POLITIKA 
https://aips.um.si/PredmetiBP5/UcnaEnotaInfo.asp?Zavod=07&Jezik=&Leto=2018&Nacin=&Predmet=BMP02

Šifra učne enote    BMP02 2018

Nivo Študijkski program ali njegov del Letnik Semester
1 B600 VARSTVOSLOVJE 1 Zimski
1 BIMA Izmenjava 0 Poletni

ECTS točke 7

Ure - Predavanja 40
Ure - Vaje 15
Ure - Samostojno delo študenta 155

Nosilci
red. prof. dr. MEŠKO GORAZD

Jeziki predavanj slovenski
Jeziki vaj slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Temeljno znanje osnov sociologije in kazenskega prava. 
Vsebina
Kriminologija; Kriminološka teorija in ideje o preprečevanje kriminalitetne; Tipologije preprečevanja kriminalitete; Razvojne teorije; Situacijske teorije; Kriminalitetna politika – pojem, namen, cilji; Nacionalni programi s področja preprečevanja kriminalitete; Smernice in priporočil Sveta Evrope na področju odzivanja na kriminaliteto; Usmeritve različnih institucij Evropske unije na področju preprečevanja posameznih vrst kriminalitete; Slovenska praksa na področju koordinacije za preprečevanje kriminalitete na državni, regionalni in lokalni ravni; Partnerstvo pri preprečevanju kriminalitete; Preprečevanja izbranih oblik kriminalitete – socialni in situacijski vidiki.  
Temeljni literatura in viri
• Cairney, P. (2016). The Politics of Evidence-based Policy Making. London: Palgrave. • Hughes, G. in Edwards, A. (ur.) (2002). Crime Control and Community. London: Willan Publishing. • Kury, H. in Obergfell-Fuchs, J. (ur.) (2003). Crime Prevention: New Approaches. Freiburg: Weisser ring. • Maguire, M. et. al. (ur.) (2004). The Oxford Handbook of Criminology (3rd. ed.). Oxford: Oxford University Press. • Meško, G. (2002). Osnove preprečevanja kriminalitete. Ljubljana, VPVŠ. • Meško, G. (ur.) (2004). Preprečevanje kriminalitete - teorija, praksa in dileme. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. • Meško, G. (prev.) (2003). Preprečevanje kriminalitete v urbanih okoljih-Priročnik za lokalno samoupravo. Ljubljana: Svet Evrope • Van der Vijver, K. in Terpstra, J. (ur.) (2004). Urban Safety: Problems, Governance and Strategies. Enschede: University of Twente. • Winterdyk, J. (ur.). (2017). Crime prevention: international perspectives, issues, and trends. Boca Raton; London; New York: CRC Press. • Članki iz revij: o Revija za kriminalistiko in kriminologijo; o Varstvoslovje; o Teorija in praksa; o Socialna pedagogika; o Socialno delo. • Raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. • Raziskave Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede UM. • Resolucije in nacionalni programi s področja odzivanja na kriminaliteto v Republiki Sloveniji in članicah EU. 
Cilji in kompetence
Študente usposobiti, da prepoznajo in razumejo potrebo za organizirano in načrtovano zagotavljanje varnosti in preprečevanje kriminalitete ter uporabijo ustrezne ukrepe v specifičnih družbenih pogojih. 
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Predmet študente seznani s kriminološkimi teorijami in pomembnejšimi teoretičnimi in praktičnimi koncepti, ki pojasnjujejo procese preprečevanja kriminalitete in kriminalitetne politike, predvsem pa t.i. na znanju temelječe prevencije in kriminalitetne politike.  
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Z ustrezno uporabo študij primerov in vaj študenti razvijejo veščine, potrebne za reševanje problemov varnosti in kriminalitete v praksi (opredeljevanje problema, ocenjevanje, analiza, odločanje za ukrepe, ponovna ocena). 
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarjev, diskusij, vaj, študij primerov, individualnih projektov, skupinskega dela in individualnih konzultacij s predavateljem. Asistent bo s študenti izvedel vaje. Vaje so razdeljene v 4 sklope: 1) uporaba policijske analitike in analiza kriminalnih žarišč z uporabo programa ArcGIS, 2) študijski obiski institucij in nevladnih organizacij, ki so aktivni na področje kriminologije in kriminalitetne politike z žrtvami in viktimizacijo (policija, mestno redarstvo, inšpekcijske službe), 3) strokovna ekskurzija na eno izmed univerz v regiji, kjer se izvede študentska konferenca na temo preprečevanja kriminalitete, 4) analiza Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete.  

Načini ocenjevanja Delež (%)
Pisni izpit 80  
Sodelovanje na vajah 20  
Opombe
Načini ocenjevanja: Pisni izpit: 80 %; Sodelovanje na vajah (uporaba GIS programa): 20 %. Obveznosti študentov: Študent v okviru predmeta sodeluje na predavanjih in vajah in opravi pisni izpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje (mininalna 80 % udeležba). Obisk policijske postaje / policijske akademije; Obisk mestnega redarstva v Ljubljani.  
[EOP]