FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE


Učna enota
 PEDOLOGIJA 
https://aips.um.si/PredmetiBP5/UcnaEnotaInfo.asp?Zavod=10&Jezik=&Leto=2019&Nacin=&Predmet=7072

Šifra učne enote    7072 2019

Nivo Študijkski program ali njegov del Letnik Semester
1 B002 AGRONOMIJA - OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE 1 Poletni
1 B003 BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO 1 Poletni
1 B004 EKOLOŠKO KMETIJSTVO 1 Poletni
1 B005 VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO 1 Poletni
1 B006 ŽIVINOREJA 1 Poletni
1 B107 AGRARNA EKONOMIKA IN RAZVOJ PODEŽELJA 1 Poletni

ECTS točke 6

Ure - Predavanja 40
Ure - Laboratorijske vaje 25
Ure - Terenske vaje 5
Ure - Samostojno delo študenta 80

Nosilci
doc. dr. MURŠEC MATEJA

Jeziki predavanj slovenski
Jeziki vaj slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Vsebina
- predstavitev geološke vede in njenih panog v povezavi s pedogenezo (osnovni geološki procesi, kamninski ciklus, delitev in poznavanje osnovnih lastnosti kamnin ter kamninotvornih mineralov, procesi in produkti preperevanja, poznavanje glinenih mineralov kot osnovnih nosilcev mineralnih talnih koloidov, geološka karta Slovenije); - predstavitev pedologije kot interdisciplinarne vede in njenih panog ter raziskovalnih področij; - predstavitev definicije tal (terminologija), talnih funkcij in pomena tal v prostoru; - tla kot naravna tvorba: vloga pedogentskih dejavnikov (matična podlaga, relief, klima, živi svet, klima, čas) in pedogenetskih procesov; - sestava tal v smislu trofaznega sistema ter interakcije med trdno, plinasto in tekočo fazo; - osnovne morfološke in fizikalne lastnosti tal (tekstura, struktura, konzistenca, barva in temperatura tal, novotvorbe, volumska gostota tal, poroznost), - zračni režim tal (oksido-redukcijski procesi, sestava zraka v tleh, izmenjava plinov), - vodni režim v tleh (oblike, vezava, bilanca vode, vodni potencial, gibanje vode tleh, meritve in stanja vode v tleh, vodni ciklus in človekov vpliv nanj, vloga podtalnice), - kemijske lastnosti tal (reakcija tal, sorptivni del tal - sestava, pomen in procesi, talna raztopina, ionska izmenjava, puferna sposobnost tal, dostopnost hranil), - talna organska snov (biološko kroženje ogljika, akumulacija in razgradnja organske snovi, sestava, tvorba, lastnosti in vrste humusa, vrste organskih tal, uporaba in pomen v rastlinski proizvodnji), - biologija tal (razdelitev faune in flore po velikosti in ter njihova vloga in pomen v tleh, pomen in delitev talnih mikroorganizmov); - biološko kroženje posameznih elementov; odnosi makrohranil in mikrohranil med tlemi in rastlino; - rodovitnost in vrednotenje tal (definicije kakovosti in zdravja tal, vrste pedoloških raziskav, vzorčenje, vrste analitskih metod v pedologiji in interepretiranje rezultatov analiz, kartiranje, talno informacijski sitem); - sistematika tal (opis talnega profila in horizontov, predstavitev talnih tipov, slovenska in FAO klasifikacija tal, pedološka karta Slovenije); - onesnaževanje tal (viri in vrste onesnaževanja s poudarkom vpliva kmetijstva na tla, vrste in usoda organskih in anorganskih polutantov v tleh, ukrepi za preprečevanje onesnaževanja in priporočila za trajnostno gospodarjenje s tlemi).  
Temeljni literatura in viri
• Brady, N.C. in Weil, R.R. 2002. The nature and properties of soils. Upper Saddle River, Prentice Hall, 960 str., ISBN 13-016763-0. • Čirić, M. 1984. Pedologija. Svijetlost OOUR Zavod za udžbenike in nastavna sredstva, Sarajevo, 312 str. • Carter, M.R. in Gregorich, E.G. 2008. Soil sampling and methods of analysis. Pinawa, Canadian Society of Soil Science; Boca Raton, CRC Press, cop., 1224 str., ISBN 978-0-8493-3586-0 (ISBN-13), ISBN 0-8493-3586-8 (ISBN-10). • Eash, N.S., Green, C.J., Razvi, A. in Benett, W.F. 2008. Soil Science Simplified, Blackwell Publishing, Oxford, 246 str., ISBN 13: 978-0-8138-1823-8/2008. • Juma, N.G. 2002. Pedosphere and its dynamic – Introduction to soil science and soil resources. Salman productions, Canada, 335 str., ISBN 1-896263-10-0. • Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2006. World reference base for soil resources 2006 : a framework for international classification, correlation and communication. World soil resources reports, ISSN 0532-0488, 103, 128 str., ISBN 92-5-105511-4. • Foth, H.F. 1990. Fundamentals of soil science. John Wiley & Sons, USA, 360 str., ISBN 0-471-52279-1. • Gardiner, D.T. in Miller, R.M. 2004. Soils in our environment. Upper Saddle River, N.J., Pearson/Prentice Hall, cop., 641 str., ISBN 0-13-048195-5. • Kočevar, H in Jaecks Vidic, N. 2003. Izbrana poglavja iz geologije - 2. popravljena in razširjena izdaja. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 164 str., ISBN 961-6275-12-7. • Miller, R.W., and Gardiner, D.T. 2004. Soils in our Environment. Prentice Hall, USA, 642 str., ISBN 0-13-048195-5. • Muršec, M. 2012. Predavanja na CD-ju s slikovnimi gradivi ter glavnimi izpitnimi vprašanji. • Monroe, J.S., Wicander, R., Hazlett, R. 2007. Physical geology: exploring the earth-6th ed. Belmont, Thomson book: 690 str., ISBN 0-495-01148-7. • Plaster, E.J. 2009. Soil science & management. Clifton Park, NY, Delmar, 495 str., ISBN-978-1-4180-3865-6, ISBN 1-4180-3865-2. • Smithson, P., Addison, K. in Atkinson, K. 2002. Fundamentals of the physical environment. London, New York, Routledge., 627 str., ISBN0-415-23293-7, ISBN 0-415-23294-5 (broš.). • Sumner, M.E. 2000. Handbook of soil science. Boca Raton [etc.], CRC Press, cop., ISBN 0-8493-3136-6. • White, R.E. 2006. Principles and practice of soil science : the soil as a natural resource. Malden, MA ; Oxford : Blackwell Pub., 363 str., ISBN 0-632-06455-2 (broš. : alk. paper). • Zupan, M., Grčman, H. in Lobnik, F. 2008. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije. Ljubljana, Agencija RS za okolje., 63.str., ISBN 978-961-6324-42-7.  
Cilji
Pomemben temeljni predmet celotnega študija. Študent spozna povezanost naravnih procesov, ki povezujejo geologijo, pedologijo, agronomijo ter varstvo okolja. Pedologija je temeljni predmet vseh agronomskih in gozdarskih fakultet. Podaja osnovna znanja o tleh na katerih slonijo vse nadaljnje kmetijske tehnologije oziroma rabe zemljišč. Poleg agronomov in gozdarjev ter krajinskih arhitektov prevzemajo znanja o tleh tudi geografi in biologi. Zlasti slednji vidijo v kmetijskih dejavnostih določene grožnje v smislu ohranjanja narave in biodiverzitete zato je zelo pomembno, da dobi študent agronomije širše in podrobnejše znanje o tleh. Zaradi vedno večjega onesnaževanja iz različnih virov bo študent pridobil znanja in izkušnje identificirati območja in zemljišča primerna za biološko (organsko) in integrirano pridelavo, na zaraščenih in degradiranih območjih pa alternativne rešitve za nadaljnjo rabo.  
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Študent obvlada spoznati različne vrste tal, njihove fizikalne, kemijske in biotične lastnosti ter proizvodno sposobnost. Poznal bo vpliv kmetijstva na okolje in posledice možnih nepravilnih rab tal (biotična, kemijska in fizikalna degradacija), ukrepe varovanja tal ter ohranjanja multifunkcionalnosti kmetijskega prostora. Predmet je multidisciplinaren, njegova zasnova bo omogočila študentom preko seminarjev, projektov in terenskega pouka več avtonomnega odločanja po vstopu v službo. 
Predvideni študijski rezultati - Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Obvladovanje orodij obdelave podatkov in interpretacije. Sposobnost samostojnih odločitev v smislu primernosti tal za kmetijsko proizvodnjo. 
Metode poučevanja in učenja
Poleg predavanj, ki vključujejo multimedijske pripomočke (ppt, video, spletne strani, izvedeni projekti) so sestavni del tudi seminarji in vaje, ki od študenta zahtevajo individualno delo in skupinsko diskusijo. Predviden pa je tudi ogled enega od izvedenih projektov. 

Načini ocenjevanja Delež (%)
Vaje (kolokvij) 25  
Pisni izpit 75  
Opombe
25% - vaje in praktični pouk, 75% - pisni izpit, v naslednjih letih bo mogoče preverjanje znanja preko spletne strani.  
[EOP]