FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE


Učna enota
 EKOSITEMI TRAJNIH NASADOV 
https://aips.um.si/PredmetiBP5/UcnaEnotaInfo.asp?Zavod=10&Jezik=&Leto=2023&Nacin=&Predmet=7164

Šifra učne enote    7164 2023

Nivo Študijkski program ali njegov del Letnik Semester
1 B005 VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO 1 Poletni

ECTS točke 3

Ure - Predavanja 25
Ure - Laboratorijske vaje 15
Ure - Samostojno delo študenta 35

Nosilci
doc. dr. GSELMAN ANASTAZIJA

Jeziki predavanj slovenski
Jeziki vaj slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Ni pogojev.  
Vsebina
• Definicija ekosistemov (terminologija: agroekosistem, agrobiocenoza, agrobiotop). • Primerjava med naravnimi biotopi/biocenozami in kmetijskim biotopi/biocenozami. • Trajni nasadi kot mikro-agroekosistem. • Kmetijski pridelovalni prostora v SLO in v EU (primerjava strukture kmetijskih zemljišč v uporabi po zemljiških kategorijah). • Analiza mikroklime trajnih nasadov za potrebe izvedbe agrotehničnih del (agrometeorologija: sončno sevanje, temperatura (izotermija, inverzija, vertikalni temperaturni gradient), energijska bilanca atmosfere in tal, potrebe rastlin po toploti, negativni vplivi temperature zraka na rastline, prognoza slane in minimalnih temperatur, metode za zaščito rastlin pred pozebo, vlaga v zraku (megla in oblaki), vrste in oblike padavin, obramba pred točo, profil in časovna razporeditev vetra). • Predstavitev ARSO in Agrometeorološkega portala SLO (pridobivanje informacij in podatkov, izdelava modificiranega Walter-Gaussonovega klimadiagrama). • Bioklimatski indeksi (Winklerjev in Huglinov heliotermalni indeks). • Osnove fenologije (zgodovina, delitev, fenološka opazovanja v SLO in v svetu, uporabnost fenoloških podatkov, metode obdelave in analize fenoloških podatkov). • Fitocenoze trajnih nasadov (pomen in prednosti ozelenitev tal, tveganja in slabosti ozelenitev tal, ozelenitve tal v trajnih nasadih - rastline primerne za kratkotrajne in trajne ozelenitve, pogoji za uvajanje kratkotrajnih in trajnih ozelenitev). • Ekologija plevelnih rastlinskih vrst (absolutni in relativni plevel; naravne ozelenitve).  
Temeljni literatura in viri
• Mavi HS. 2004. Agrometeorology – Principles and Applications of Climate Studies in Agriculture. London, Haworth Press: 447 s. • Kramberger B. 2003. Ozelenitve tal v kmetijstvu. UM, FKBV: 80 s. • Leclerc JC. 2003. Plant Ecophysiology. New York, Science Publishers INC: 314 s. • Gliessman SR. 1998. Agroecology: Processes in Sustainable Agriculture. CRC Press: 357 s. • Tarman K. 1992. Osnove ekologije in ekologije živali. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 547 s.  
Cilji in kompetence
• Osnovno poznavanje trajnih nasadov kot mikro-agro-ekosistemov. • Poznavanje in razumevanje ekoloških značilnosti biocenoz trajnih nasadov in odnosov med organizmi, ki jih sestavljajo. • Razumevanje in vrednotenje vplivov mikroklime na pridelovalne sposobnosti sadnih rastlin in vinske trte.  
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje: • Razložiti in opisati ekologijo trajnih nasadov (razumeti povezanost med organizmi, ki sestavljajo agrobiocenozo). • Opisati kmetijski pridelovalni prostor v SLO in v EU (primerjati strukture kmetijskih zemljišč v uporabi po zemljiških kategorijah). • Analizirati mikroklimo trajnih nasadov za potrebe izvedbe agrotehničnih del in ovrednotiti sončno sevanje, temperaturo in energijsko bilanco atmosfere in tal, vlago v zraku, profil in časovna razporeditev vetra. • Našteti vrste in oblike padavin. • Ovrednotiti potrebe rastlin po toploti in negativen vplivi temperature zraka na rastline. • Prognozirati pojav slane in minimalnih temperatur zraka in tal. • Ovrednotiti različne metode za zaščito rastlin pred pozebo, metode obrambe pred točo. • Pridobiti informacije in podatke iz ARSO in Agrometeorološkega portala SLO. • Izdelati/izrisati modificiranega Walter-Gaussonovega klimadiagrama (ročno, s pomočjo programa Excel). • Izračunati in kritično oceniti uporabno vrednost Winklerjevega in Huglinovega bioklimatskega indeksa. • Razložiti pomen in uporabnost fenoloških podatkov. • Obdelati in analizirati fenološke podatke v SLO in le te primerjati s podatki na ravni EU in širše. • Ovrednotiti pomen in prednosti ter tveganja in slabosti ozelenitev tal. • Našteti in prepoznati najpogostejše plevelne rastlinske vrste. • Analizirati prednosti in slabosti naravnih ozelenitev tal v trajnih nasadih.  
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
 
Metode poučevanja in učenja
• • Predavanja • Vaje (računske vaje, skupinsko in individualno delo/razprava, ogled različnih trajnih nasadov, predstavitev negativnih ali pozitivnih učinkov pridelovalnih tehnologij na naravna ravnotežja in na okolje, ogled protitočnih sistemov, ogled avtomatske meteorološke postaje, nabiranje plevelnih rastlinskih vrst in izdelava herbarija). Pri predavanjih in vajah uporabljamo učne pripomočke (ppt. drsnice, DVD, YouTube). Gradiva predavanj in vaj so dostopna v učnem okolju Moodle, kjer študentje lahko s pomočjo dodatnih nalog utrdijo in izboljšajo svoje znanje.  

Načini ocenjevanja Delež (%)
Pisni izpit 100  
Opombe
- pisni izpit (zajema snov iz prej podanih vsebin predavanj in vaj).100 % 
[EOP]