EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA


Učna enota
 FINANČNA MATEMATIKA 
https://aips.um.si/PredmetiBP5/UcnaEnotaInfo.asp?Zavod=12&Jezik=&Leto=2020&Nacin=1&Predmet=V017

Šifra učne enote    V017 2020

Nivo Študijkski program ali njegov del Letnik Semester
2 B110 EKONOMIKA IN UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA 2 Poletni
2 B120 MANAGEMENT 2 Poletni
2 B130 MARKETING 2 Poletni
2 B150 PODJETNIŠTVO 2 Poletni
2 B160 POSLOVNE FINANCE IN BANČNIŠTVO 2 Poletni
2 B170 RAČUNOVODSTVO IN DAVŠČINE 2 Poletni
2 B180 TURIZEM 2 Poletni
2 B190 MEDNARODNO POSLOVANJE 2 Poletni

ECTS točke 5

Ure - Predavanja 30
Ure - Seminarske vaje 30
Ure - Samostojno delo študenta 90

Nosilci
izr. prof. dr. MAROVT JANKO

Jeziki predavanj slovenski
Jeziki vaj slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Gospodarska matematika 
Vsebina
1. Procentni račun in enačbe (primeri iz ekonomske prakse, naraščanje in padanje vrednosti, odpisi osnovnih sredstev) 2. Obresti in obrestna mera (splošni pojmi, dekurzivna in anticipativna obrestna mera, primeri) 3. Linearno ali enostavno obrestovanje (kratkoročni računi, depoziti, tekoči računi, menični krediti, potrošniški krediti) 4. Obrestno obrestovanje (večkratna kapitalizacija, princip ekvivalence, nominalna in efektivna obrestna mera, konformno obrestovanje, krediti (anuiteta, amortizacijski načrt, izravnalne anuitete, konverzija posojila), neto sedanja vrednost investicijskega projekta) 5. Periodični zneski (končna in začetna vrednost, primerjalna analiza, varčevanje, naložbe, rente) 6. Obrestovanje in eksponentna funkcija (obrestovalni faktor, zakon naravne rasti, stopnja naraščanja, primeri)  
Temeljni literatura in viri
Obvezna študijska literatura (Compulsory textbooks): 1. Marovt J., Breznik K. (2014). Praktikum iz poslovno-finančne matematike, FNM, Maribor. 2. Indihar S., Kavkler I., Mastinšek M. (2002). Matematika za ekonomiste 1.del, EPF, Maribor. 3. Čibej J. A. (2001). Matematika za računovodje in finančnike, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana. Dodatna študijska literatura (Additonal textbooks): 4. Ihrig H. (2003). Finanzmathematik: Intensivkurs, Oldenburg, Muenchen. 5. Brown R. L., Zima P. (1997). The Mathematics of Finance, McGraw-Hill, 2nd ed.. 6. Marovt J. (2009). Gradivo pri predmetu Finančna matematika: naloge z rešitvami, EPF, Maribor.  
Cilji
Študenti: 1. Se usposobijo reševati temeljne probleme procentnega računa. 2. Nadgradijo teoretično znanje na področju finančne matematike. 3. Pridobijo matematična znanja, potrebna pri kvantitativnem in kvalitativnem obravnavanju nalog in procesov, povezanih z enostavnim in sestavljenim obrestovanjem. 4. Se usposobijo uporabljati teoretično znanje v konkretnih primerih iz finančne in bančne prakse. 5. Izvajajo kritično presojo, ki temelji na trdnih teoretičnih osnovah.  
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje: Študenti: 1. Osvojijo osnovne pojme iz teorije enostavnega in obrestnega obrestovanja. 2. Se naučijo uporabljati različne metode obrestovanja pri reševanju finančnih problemov. 3. Se zavedajo etičnih vprašanj na področju bančne prakse. 4. Etična vprašanja znajo uskladiti z lastnimi pogledi. Kognitivne/Intelektualne veščine Študenti: 1. So sposobni izbrati ustrezno metodo za pridobitev rešitve problema ter znajo presoditi o pomenu in značilnosti dobljenega rezultata. 2. Znajo identificirati problem iz različnih zornih kotov. 3. Se oblikujejo kot samostojno misleči in v reševanje problemov usmerjeni ljudje.  
Predvideni študijski rezultati - Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Ključne/prenosljive veščine in spretnosti Študenti: 1. Nadgrajujejo sposobnost samostojnega učenja. 2. Izgrajujejo profesionalno etiko. 3. Razvijajo študijske tehnike in strategije za samoizobraževanje, stalno refleksijo in evalvacijo.  
Metode poučevanja in učenja
• predavanja, • vizualne demonstracije, • aktivne vaje  

Načini ocenjevanja Delež (%)
Pisni izpit 90  
Aktivno sodelanje pri pedavanjih in vajah 10  
Opombe
90% - pisni izpit; 10% - aktivno sodelovanje na vajah in predavanjih Študent lahko nadomesti pisni izpit z dvema testoma, ki sta ekvivalentna pisnemu izpitu.  
[EOP]